Od aprila 2024 je turška vojska izvedla vrsto kopenskih in zračnih napadov vzdolž celotne regije Kurdistana, torej od državnih meja Turčije in Sirije pa vse do severnega Iraka. Tako kot izraelska genocidna politika in vojna v Palestini tudi Turčija uporablja vse možne vojaške in politične poteze za uničenje kurdskega narodnoosvobodilnega gibanja, a z eno razliko – Turčija se je tokrat odločila za tih pristop, brez medijskega teatra.
Rožava
V Rožavi so 24. maja zračni udari po kmetijskih strojih, njivah in njivah ter povzročili velike požare, vse z namenom stradanja ljudi na tem ozemlju. Med napadom so bili ubiti najmanj trije ljudje. Istega dne so v severnem Iraku, v regiji Zap, napadli več vasi. V podobnih napadih je bilo doslej ubitih 11 ljudi, nekaj dni prej pa je bil uničen turški kontejner z nedoločenim številom vojakov, ki so bili v njem ubiti ali ranjeni.
Turčija
V provinci Bakure, ki se nahaja znotraj turških državnih meja, je v začetku aprila prišlo do napada na kurdske gverilske enote. Kljub silovitemu napadu turške vojske so se gverilci uspeli obdržati in se ubraniti, nakar je bila turška država prisiljena z diplomacijo in perfidnimi obljubami lokalnemu prebivalstvu zatreti podporo gverilcem. Očiten je tudi napredek gverilcev na taktični ravni, kar je najbolj razvidno iz turških izgub. Med temi napadi je turški vojski celo uspelo izgubiti vojaški helikopter Sikorsky, skupaj z 12 vojaki. O intenzivnosti bojev najbolje pove podatek, da so gverilce bombardirali 279-krat, neposredno pa jih napadli 30-krat.
Irak
Vendar se letalski napadi niso prenehali. Poleg njih je turška vojska izvedla tudi napade s kemičnim orožjem, in to ne samo enkrat, ampak 35-krat. Izjemno neugoden teren, ki lahko kjer koli v svojih predorih skrije gverilca, je turško vojsko prisilil, da se je vedno bolj zatekala k najbrutalnejšim metodam – neselektivnemu obstreljevanju vasi in civilne infrastrukture ali uporabi še hujšega od konvencionalnega orožja – kemičnega orožja. . Povsem gotovo je, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali, če upoštevamo nezmožnost turške vojske in plačancev, da bi zatrli kurdsko gibanje, a ob trdnem odporu v ljudeh je le vprašanje časa, kdaj bo turška okupacija Kurdistana bo doživel svoj neslaven konec.
