Madžarska
Italijanko Ilario Salis, učiteljico iz Monze blizu Milana, so lani aretirali na Madžarskem zaradi obtožbe, da je zagrešila napad na neonaciste v Budimpešti. Potem ko so se pojavili videoposnetki, ki prikazujejo napade protifašistov na zagrizene naciste, ki se vsako leto zberejo v Budimpešti, da obeležijo njihov poraz oziroma »poskus pobega« pred Rdečo armado leta 1945. Več protifašistov je bilo aretiranih in kmalu obsojenih na večletno zaporno kazen. Ilaria je že leto dni v sojenju zaradi obtožb o pripadnosti »skrajno levičarski organiziciji«. Grozi ji možna kazen 11 let zapora.
Da gre za zrežiran postopek, pove že to, da je bila Ilaria izločena od ostalih zapornikov in namerno zaprta v celici, prepvlavljeni s podganami in žuželkami. Poleg tega je bila na sojenje privedena z vkljenjenimi rokami in nogami, kar je pripeljalo do tega, da se javno videla vsa farsičnost liberalne demokracije in njenega pravnega sistema. Pod pritiskom javnosti so se italijanske oblasti pogovarjale z madžarskimi o načinu ravnanja s to protifašistko, da bi ohranile vsaj malo legitimnosti med ljudmi, čeprav sta se obe vladi leto dni pretvarjali, da se ni nič zgodilo in da se nič ne dogaja.
Po drugi strani pa kljub vsemu barbarstvu, ki mu je izpostavljena Ilaria Salis, njena drža več kot dovolj pove o tem, kdo je na pravi strani zgodovine.
Italija
V zadnjih nekaj letih se z zaostrovanjem gospodarske krize v Evropi, poglabljanjem socialnih in razrednih razlik ter razmahom militarizma povečuje tudi stopnja represije do najširšega dela prebivalstva in v Evropi sami.
Tako so nedavno v Italiji, podobno kot v Nemčiji, prepovedali solidarnostne proteste za Palestino, torej uradno proteste »preložili«, saj so sovpadali z datumom spomina na žrtve druge svetovne vojne. Ironično, a ne po naključju, se je predsednik judovske skupnosti v Rimu oglasil s predlogom za prepoved protestov in s tem uporabil genocid, ki so ga Judje med drugo svetovno vojno doživeli s strani nacifašizma, za opravičevanje genocida, ki je zdaj izvaja cionistični režim na Bližnjem vzhodu. To ponovno dokazuje, kako sodobni »antifašizem« in liberalizem pravzaprav služita novi obliki fašizma.
Množice v Italiji so »odlog« oblasti zavrnile in se v tisočih odpravile na ulice, v Milanu pa so prišle tudi v odkrit spopad s policijo. S tem so pokazali, da tovrstna solidarnostna dejanja ne le razkrivajo lažni antifašizem različnih režimov, ampak razkrivajo tudi fronto, ki obstaja vzporedno, tako med zavojevalci in različnimi odporniškimi gibanji od zunaj kot znotraj držav samih med najširšimi in izkoriščanih slojev in vladajočih elit.