Vse od pojava letalstva je bila premoč v zračnem prostoru eden glavnih adutov vsake države ali okupacijske sile pri spopadanju z uporniškimi množicami, gverilami in drugimi družbenimi gibanji. Z redkimi zgodovinskimi izjemami, ko so gverilska gibanja sama uspela vzpostaviti lastne letalske zmogljivosti, tako kot jugoslovanski partizani, in se uveljaviti na tem področju, je vse do danes ostalo sredstvo velike rušilne moči, katere potencial je bil najpogosteje uporabljali za osvajanje in poglabljanje suženjstva, tako kot sedaj v Palestini in Kurdistanu. Prav ta gibanja so danes pokazala, da zrak ni več nedotakljiv.
Jemen/Palestina
V okviru vojne, ki poteka med Jemnom in koalicijo zahodnih držav, ki se bije z namenom podpore palestinskemu odporu, so borci iz Jemna že večkrat presenetili zahodne »strokovnjake« s prefinjenimi in usklajenimi napadi, za katere se je prej mislilo, da so zmogljivosti le visoko usposobljenih vojsk z zavidljivo tehnološko podporo. Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da je bil nad Rdečim morjem sestreljen ameriški dron, sledila pa je še ena. In še ena. Hutijem je do junija uspelo sestreliti vsaj 5 ameriških brezpilotnih letalnikov tipa MQ-9 Reaper z lokalno proizvedeno opremo protizračne obrambe, še enega pa so k skupnemu seštevku dodale nekatere militantne skupine iz Iraka – skupaj 6. Poleg nenehnega ciljanja ladij v Rdečem morju in nato v Indijskem oceanu, med katerim je več raket letelo v smeri ameriške letalonosilke “Eisenhower”, kar je privedlo do njenega umika iz tega območja. Na videz skromne zmogljivosti Hutijev so uspele zaustaviti ameriške, britanske in francoske sile.
Kurdistan
Vzporednica med palestinskim in kurdskim bojem obstaja tudi tukaj. Turška vojska je leta izvajala svoje napade z velikim zanašanjem na brezpilotna letala velike rušilne moči, ki so bila, zlasti v nedostopnih gorah severnega Kurdistana, več kot nujna za spopad z izjemno sposobnimi kurdskimi gverilci.
Vendar pa je gverilska protizračna obramba poskrbela, da okrepitev turških zračnih napadov ni postala nekakšen monolog. Kljub dejstvu, da ni navedbe o natančni vrsti sistema, razmeroma dostopni posnetki turških napadov brezpilotnih letal kažejo, da gre za podoben sistem, kot v primeru Jemna, ki je po mnenju HPG oboroženega krila Kurdistana Delavska stranka (PKK) je vzpostavila ravnotežje s turškimi zračnimi silami. Da ne gre za prazno propagando, je pokazala veliko posnetkov tako samih zadetkov kot ostankov različnih vrst BPL.
Po navedbah gverilske strani je bilo od februarja sestreljenih 15 turških dronov, vključno z droni tipa Bayraktar (6), Akinci (2), Anka (5) in Aksungur (2).