Če smo prej govorili o vojni v Gazi, lahko danes upravičeno govorimo o odprti vojni na Bližnjem vzhodu. Neštetokrat smo že pisali o grozodejstvih domnevno “civiliziranih” in naprednih držav, držav, ki so zrasle na kolonializmu in rasizmu in zdaj povsem odkrito kažejo svoj, lahko mirno rečemo, fašistični karakter. Zadnji dogodki znova kažejo, da so sile v Gazi, Jemnu in na drugih območjih ponovno zadale velike udarce izraelski vojski in koaliciji, zbrani okoli ZDA.
Poleg gverilske vojne, ki se je že nekaj časa razširila tudi na jug Gaze, kjer se nahaja mesto Rafah, zadnje mesto v Gazi, ki ga lahko imenujemo relativno varno, tj. kjer relativno varno pomeni, da so letalske bombe in lakota “edini” vir smrti. To mesto je trenutno polno beguncev iz preostalega dela Gaze in je naslonjeno na egiptovsko mejo, za katero Egipčani že gradijo »sprejemne centre« za Palestince, za katere najverjetneje pripravljajo trajnejše rešitve na Sinajskem polotoku.

Nedavna sestrelitev drona Hermes-900, pa tudi dokazano streljanje bojnih helikopterjev s strani izraelske vojske, sta pokazala, da ima Palestina še vedno zobe. Poleg tega je bilo v zadnjih nekaj tednih 100 neposrednih spopadov z izraelsko vojsko, 160 minometnih napadov na kopenske sile, a kot smo navedli, so bile tarče tudi zračne sile, kar je nedavno prišla potrditev. To je velik uspeh za odporniške sile na območju Gaze, saj brez zračne podpore postane vodenje vojne v razmerah praktično uničenega in neznanega mesta praktično nemogoče. Po drugi strani je žrtev več kot 100 tisoč, od tega okoli 30 tisoč mrtvih, samo v zadnjih 24 urah pa so bili ubiti 103 palestinski civilisti. Dovolj je omeniti, da je bilo od nekaj milijonov civilistov v Gazi v zadnjih 10 dneh v Gazo izpuščenih le 9 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

V mestu Jenin potekajo spopadi z izraelskimi specialnimi enotami, katerih infiltracijo so odkrili in spopadi v tem mestu še vedno potekajo.

Prav tako je bil včeraj v Jemnu objavljen posnetek zadetka približno 32 milijonov dolarjev vrednega ameriškega drona MQ-9 Reaper, ki je bil zadet istočasno kot britanska ladja “RUBYMAR”, ki je nato potonila, ob njih pa sta zadeti tudi ameriški ladji “Sea Champion” in “Navis Fortuna”.

Na severu je Hezbolah uspešno zadel izraelsko izvidniško in vohunsko opremo ter desetine bunkerjev in drugih utrjenih točk, na kar je Izrael odgovoril z zračnim napadom, v katerem je bilo ubitih več civilistov. Vse to samo kaže, da kljub številčni in tehnološki neenakosti Izrael in zahodna koalicija še vedno ne držita ofenzivne pobude in predvsem vodita reaktivno vojno, ki v nezmožnosti pomembne vojaške in politične zmage zravnava z zemljo cele bloke, bolnišnice in same ljudi.
