Gaza
Odkar je izraelska vojska vkorakala v Rafo na jugu Gaze, je bilo na tako imenovanih “varnih” območjih več pobojev, v katerih je bilo ubitih na stotine nedolžnih civilistov. Taktika preganjanja civilnega prebivalstva na določena “varna” območja in nato bombardiranja do tal predstavlja izraelsko strategijo pred to vojno.
Poleg Rafe je Izrael izvajal poboje tudi v taborišču Jabalia na severu Gaze, od koder se je umaknil po kar 21 dni trajajočem obleganju. Čeprav izraelski uradniki trdijo, da so v tem taborišču dosegli svoje vojaške cilje, dejstvo, da je sledil umik po očitnih velikih izgubah, te navedbe ovrže. Izraelu je uspelo uničiti skoraj vse civilne objekte, ki so ostali v taborišču, vključno z bolnišnicami, šolami, humanitarnimi objekti in podobno. Zaradi tolikšnega uničenja je palestinska civilna uprava razglasila, da severu Gaze grozi neizbežna lakota.
Palestinski odporniki so v urbanem delu Gaze izvedli več zased, med katerimi jim je uspelo ne le povzročiti izgube izraelski vojski, ampak tudi zajeti več vojakov, prvič po 7. oktobru. Iz izjav ujetih vojakov in tistih, ki so na prvi bojni črti, je razvidno, da tudi v sami izraelski vojski obstaja razredno in rasno razslojevanje, torej da pod domnevno nacionalno homogenostjo obstaja je jasno izražen rasizem. To se odraža v tem, da na najbolj nevarna območja in na najnevarnejše operacije Izrael v veliki večini primerov pošilja ljudi, ki niso bele rase, ki ne izvirajo iz Evrope ali ZDA in so pripadniki nižji razred.
Med in po umiku izraelskih vojakov je palestinski odporniška skupina izvedla več raketnih baraž na militarizirana naselja okoli območja Gaze, vključno z Nahal Oz, Sad, Ain Hashlosh, Mefalsim, Nirim in Kisufim. Takšno bombardiranje Izraela s strani odpora je po neuspešnih operacijah izraelske vojske in njenem umiku postalo običajna praksa palestinskega odpora. Cilj teh baraž je poleg širjenja samega območja bojnega delovanja poslati sporočilo, da cilj likvidacije odpora izraelske vojske ni uspel. Še več, streljanje takoj po izraelskem umiku samo še bolj poudarja neuspeh izraelske vojske na terenu in izraelske politike nasploh.
Zahodni breg
Odporništvo tako kot prej na Zahodnem bregu še naprej krepi svoje akcije, kar se kaže v vse pogostejših napadih na izraelske naselbine okoli palestinskih taborišč znotraj Zahodnega brega. To je še posebej pomembno, ker je Izrael odobril ponovno odprtje militariziranih naselbin znotraj Zahodnega brega, ki so imele enako vlogo kot izraelske naselbine okoli območja Gaze – obdržati Palestince pod nadzorom.
Zaradi povečanega odpora je Izrael povečal število operacij na celotnem Zahodnem bregu, pa tudi njihovo velikost. Napadena palestinska naselja so Tulkarem, Al-Kalil, Tubas, Nablus, Jenin, Balata, Ramallah, Shuawat, Kalkilja, Kafr Dan. Cilji teh operacij se razlikujejo od ugrabitve Palestincev do iskanja in ubijanja palestinskih odporniških borcev.
[…] Res je, da izraelski vojaki pripadnikov odpora skoraj nikoli ne vidijo, ampak da so ti pod zemljo in pridejo ven le, ko pridejo v zasedo. Tudi na vseh območjih, ki jih je Izrael razglasil za “očiščena” odpora, se je odpor vrnil, zato IOS vedno znova napada ista območja, kot je bil nedavni napad na taborišče Jabalia. […]