Palestina
Gaza
V Palestini se nadaljujejo ogorčeni ulični boji. Pehotni boji, gverilski napadi na oklepne kolone, logistiko, celo delovne stroje Izraela so vsakodnevni, 4. marca pa je bil iz središča Gaze izveden raketni obstreljevanje izraelskih mest. Hitri in srditi napadi z osebnim orožjem in ročnimi raketometi ali nenadni napadi z minometnim ognjem so trenutno glavni način napada gverilskih enot, na katerega izraelska vojska nima konkretnega odgovora, razen naključnega bombardiranja celotnih naselbin ali neselektivnega pobijanja civilistov. Kot je potrdila praksa, takšen način vojskovanja samo krepi palestinske sile.
Izraelska vojska ne obvladuje zasedenega ozemlja in ni sposobna osvojiti novih. Nenehni umiki s predhodno okupiranih ozemelj, kot je naselbina Zaytun, kažejo, da ima Izrael velike izgube in da je vse bližje položaju, ko se bo moral odločiti, ali začeti širšo regionalno vojno ali se umakniti z območja Gaze, kar ne bi bil le vojaški, temveč tudi politični poraz, ki bi Izrael v prihodnosti drago stal.
Uporaba lakote kot orožja
Medtem ko se odpor uspešno bori proti izraelski okupaciji in novim napadom, Izrael nadaljuje z bombardiranjem civilistov. To vsakodnevno bombardiranje civilistov ubije približno 360 Palestincev na dan. Polovica teh žrtev je otrok. Razlog za tako velike žrtve je že tako ali tako povsem odprta genocidna politika Izraela. Ta odkrita kriminalna politika se odraža v dejstvu, da je Izrael pred kratkim napadel Palestince, medtem ko so ti zbirali humanitarno pomoč. Posnetek tega dogodka je bil objavljen, nobeden od tako imenovanih civiliziranih narodov pa ni storil ničesar, da bi Izrael kaznoval za ta zločin.
Poleg neposrednega ubijanja Palestincev z orožjem Izrael uporablja tudi lakoto, da pobije več ljudi in jih poskuša demoralizirati. V Gazo dnevno pride le majhen del potrebne hrane, nedavna dostava humanitarne pomoči s padali pa le kaže na hinavščino imperialistov. Ne samo, da je ta pomoč majhna, ampak namerno potiskajo civiliste na plano, kjer jih uničujejo izraelske zračne sile.
Nedavni načrt za izgradnjo začasnega pristanišča za dostavo pomoči je fikcija. Imperialisti zelo dobro vedo, da je veliko pomoč mogoče dostaviti le po kopnem, tudi po morju, skozi izraelska pristanišča. Na ta način skušajo aktivirati izdajalske pozicije v palestinskem gibanju, a tudi njegovo popolno predajo na milost ali nemilost izraelske države.
Zahodni breg
Izraelska vojska nadaljuje z vpadi in napadi na ozemlje Zahodnega brega, v katerih redno ubija civiliste. Tudi tu Izrael ne uspe pri zatiranju odpora. Ker za razliko od Gaze na Zahodnem bregu ni večjega organiziranega odporniškega gibanja, so Palestinci prisiljeni samomorilske misije izvajati s pomočjo osebnega orožja, sami ali v skupinah dveh ali treh ljudi.
Hezbolah
Libanonska skupina Hezbolah in Izrael nadaljujeta z izmenjavo ognja v osamljenih spopadih na meji med Libanonom in okupirano Palestino. Ti napadi so čedalje intenzivnejši, v dveh primerih pa je Hezbolah izvedel večje napade. 28. februarja je s številnimi raketami ciljal na Meron, bazo za nadzor zračnega prometa, 6. marca pa je na Izrael izstrelil kar 50 raket.
Jemen kljub nenehnemu bombardiranju zahodne koalicije nadaljuje z napadi na komercialne ladje. 7. marca so Huti povzročili prvo smrt, potem ko so zadeli tovorno ladjo v Rdečem morju.
Zahodna koalicija se je odzvala z napovedjo širitve operacij, ki bi segale od Indijskega oceana do Rta dobrega upanja.
Od zadnjega poročila o ljudski vojni v Indiji je bilo več akcij maoistov. Skoraj vse te akcije so se zgodile v Chhattisgarhu, maoističnem žarišču. Indijska država je vse bolj pritiskala na maoiste, zelo pogosto izvajala operacije pometanja in aretirala vse, za katere menijo, da so povezani z maoisti, ne glede na to, ali obstajajo dokazi ali ne.
Zaradi tega je ljudska vojna vedno bolj intenzivna, z vedno večjim številom žrtev na obeh straneh. Natančnega števila žrtev pa ni mogoče določiti, saj indijska država skriva lastne izgube, maoistične izgube pa poveličuje z naključnim streljanjem na civiliste, ki jih pozneje razglasijo za maoistične sovražnike.
Da bi preživeli, maoisti uporabljajo različne taktike za boj proti oboroženim silam indijske države, od IED (Improvised Explosive Devices) do zased z ostrim orožjem na javnih mestih.
Umori iz zasede
18. februarja sta dva maoista v zasedi s hladnim orožjem ubila poveljnika razvpite vojaške čete le 100 metrov od novega policijskega tabora na tem območju.
V nadaljevanju napadov na voditelje vladajoče stranke BJP so maoisti 1. marca iz zasede ubili še enega voditelja BJP z ostrimi predmeti, nekaj dni kasneje, 6. marca, pa so maoisti ubili še enega člana BJP. Ta umor se je zgodil na območju Buripani, kjer so kopali umetno jezero, maoisti pa so uničili delovne stroje in njihove lastnike.
Poleg tega so se spopadi nadaljevali tako z neposrednimi spopadi kot z zasedami z improviziranimi eksplozivnimi napravami. Posebej je izstopal boj proti sovražnim obveščevalcem, ki je dobil skrajno neusmiljen značaj.
Filipini
Komunistična partija Filipinov (CPF) je trenutno v defenzivi in v procesu zbiranja moči za nadaljnje ukrepanje. O tem smo pisali in rekli, da je to posledica velike ofenzive filipinske države, ki želi s pomočjo zahodnega orožja in njihovih svetovalcev uničiti gibanje.
Filipinska država to izkorišča za dodatno okrepitev svoje ofenzive in zatiranja ljudi. Pri tem uporablja vse močnejša orožja, kot sta letalstvo in topništvo, tako proti rdečim borcem kot proti civilistom, ki jih podpirajo. Teror nad civilisti je za oborožene sile postal rutina, vse z namenom širjenja strahu in zbiranja ustreznih informacij o gverilcih.
Kljub temu, da je KPF trenutno postala pasivna, pred novimi ofenzivami še naprej izvaja akcije proti oboroženim silam filipinske države.
Dvakrat je prišlo do spopadov med borci Nove ljudske armade (NNA) – Abra (poveljstvo Agustin Begnalen) in enotami oboroženih sil Filipinov (OSF), v katerih sta bila ubita dva vojaka OSF. Prvi se je zgodil 23. februarja, ko se je NNA aktivno branila pred 50. pehotnim bataljonom, pri čemer je en vojak padel. Drugi se je zgodil 27. februarja, ko se je NNA srečala s 24. pehotnim bataljonom. V tem spopadu je bil ubit tudi en pripadnik OSF.
Kurdistan
PKK je izvedla še en uspešen napad na turško vojsko. Tokrat so iz zasede napadli turško vojaško kolono in pobili kar 37 vojakov. Napad se je zgodil v regiji Zap, na izjemno blizu. Ta napad se je zgodil v kontekstu okrepljenih spopadov med PKK in turško vojsko v severnem Iraku in severni Siriji. V njej PKK bije gverilsko vojno in izvaja zasede, kot je ta, medtem ko se turška vojska zanaša predvsem na zračne napade.
Kmalu po tem napadu je Irak uradno prepovedal PKK.
