Gaza
Od tega pisanja je bilo v Gazi ubitih 34.000 ljudi in 77.000 ranjenih. Na Zahodnem bregu je bilo ubitih 500 ljudi, 5000 pa jih je bilo ranjenih. Čeprav je Izrael umaknil večino svoje vojske iz Gaze, zračni napadi ne samo da niso prenehali, ampak so postali pogostejši in smrtonosnejši. Izrael še naprej vlada nad civilisti v Gazi, zaradi neuspešne vojaške akcije, v kateri ni dosegel nobenega od svojih vojaških ciljev. Tarča letalskih napadov so predvsem gosto poseljena begunska taborišča v mestu Rafah na jugu Gaze. Na ta način skuša država Izrael pobiti čim več palestinskih civilistov in jim dati vedeti, da niso varni nikjer, niti tam, kjer jim »obljubljajo« varnost.
Umik večine izraelske kopenske vojske je po pričakovanjih povzročil intenzivnejše napade palestinskega odpora, ki si lahko v novih razmerah dovoli veliko več ofenzivnih akcij, kot je bilo doslej. Omenjene izraelske enote, slabše kakovosti v primerjavi s prejšnjimi, nimajo pomembne ofenzivne zmogljivosti in služijo predvsem preprečevanju vračanja prebivalstva na sever Gaze.
Zahodni breg
Kljub vsem prizadevanjem Izraela, da bi uničil palestinski odpor na Zahodnem bregu, se ta iz dneva v dan krepi. Izraelski poskusi uničenja palestinskega odpora z rednimi vdori v taborišča in vrstami ugrabitv, med katerimi je bilo doslej ugrabljenih več kot 9000 ljudi, niso obrodili sadov. Nasprotno, krepi idejo o aktivnem odporu v palestinskem ljudstvu in kaže, da v danem trenutku vsak kompromis z okupacijo pomeni samo več smrti, več deportacij in več prilaščanja zemlje. Da konflikt na Zahodnem bregu po vsebini in intenzivnosti predstavlja le mlajšega brata tistemu v Gazi, kaže tudi dejstvo, da so boji v taborišču Nur-Shams trajali več kot 40 ur, nato pa so se izraelske sile umaknile.
Medtem ko je poudarek na Gazi, se na Zahodnem bregu krepi tisto, kar je v bistvu glavni politični in gospodarski cilj Izraela – zaseg premoženja palestinskega ljudstva. Samo v prvem četrtletju letos je Izrael zasegel 11 kvadratnih kilometrov zemlje. Zvesti sledilci tega ropa so izraelski naseljenci, ki z vsem srcem pomagajo oboroženim silam pri terorju in deportaciji palestinskega prebivalstva. Samo v zadnjih dveh tednih so takšni napadi povzročili smrt enega in ranjenih 25 Palestincev.
Globalni faktor
Resolucija v ZN in iranski raketni napad na Izrael sta vsekakor dvignila ta konflikt na drugo raven. Medtem ko so se ameriški in evropski imperialisti, kot sta Nemčija in Francija (in mnogi drugi), lahko delali gluhe in slepe, v bistvu pa so mislili, da bodo iz tega konflikta brez lastnih posledic lahko samo profitirali, jemenska dejanja v Rdečem morju in ogrožanje tistih trgovske poti, vendar jih je grožnja stopnjevanja v veliko večjo vojno postavila v položaj, da si prizadevajo za umiritev za vsako ceno. V bistvu nepripravljena na večji spopad, koalicija, ki je do zdaj oboroževala in podpirala Izrael, zdaj poskuša svojega bližnjevzhodnega psa držati na povodcu. Ne zavedajoč se, da kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj, si zahodna koalicija prizadeva, da bi konflikte omejili le na Gazo in Palestino, ne zavedajoč se, da je prav ta konflikt tako zasužnjevalcem sveta kot zasužnjenim pokazal, da odpor stane, da odpor je mogoč in ta upor je cesta.
