Tako kot pred več kot sto leti, ko je prva svetovna vojna razdelila delavski razred in socialdemokratske stranke na tiste za in proti roparski vojni, tako danes vojna v Gazi razkriva skrite šoviniste, oportuniste in druge liberalne elemente delavstva premikanje. Pred kratkim je predstavnik nemške “levice” obsodil egiptovskega in nemškega zunanjega ministra, ker nista naredila dovolj za zagotovitev “evakuacije” palestinskega prebivalstva na Sinajski polotok. Poudariti je treba, da ta evakuacija dejansko pomeni etnično čiščenje in enega od ciljev sionističnega izraelskega režima, in da si vzporedno s takšno politično rešitvijo evropski socialdemokrati zagotavljajo avro človečnosti in objektivnosti.
Medtem ko se nemški levi liberalci (spet) ukvarjajo z nekimi novimi končnimi rešitvami, večina medijev pa govori o precejšnjih vojaških uspehih Izraela, sam režim napoveduje, da bi lahko vojna trajala še mesece in celo leta. Zakaj se vojna ne konča, če vojska dan za dnem napreduje in osvaja nove zmage? Zakaj bliskovita taktika in visoka tehnologija ne uspeta zlomiti odpora navadnega prebivalstva oziroma »človeških živali«, kot se je izrazil neki izraelski general, v maniri podobnih ideologij iz druge svetovne vojne.
Preprosto, ker je ena najsposobnejših armad na svetu preprosto nasedla. Nima odgovora na vztrajen in neomajen odpor Palestincev in se obrača k vedno večjemu terorju. V okviru tega terorja je Izrael pobil že več kot 21.000 ljudi, ranil več kot 50.000, v sami Gazi pa vladata lakota in bolezen zaradi pomanjkanja elektrike, vode in drugih osnovnih virov. Poleg tega so na več kot 80 truplih zapornikov, ki jih je zajel Izrael, našli znake mučenja in manjkajoče vitalne organe.
Nemogoče je dovolj poudariti, da tukaj ni le še en boj nesorazmernih sil, še en David proti Goljatu, tukaj je ravno boj za preživetje naroda, ki se krčevito in vztrajno bori za svojo svobodo, ki ji tako rekoč uspeva sam in brez pomoč kogarkoli.blokirati in zatreti eno najmodernejših in najresnejših armad na svetu, za katero stoji praktično vsa industrijska in finančna moč zahodnih imperialistov. Ta boj se bo nadaljeval, saj gre za vojno, v kateri sodeluje cel narod, vsak njegov pripadnik se tako ali drugače bori proti režimu, katerega moč je velika, a njegova prihodnost se zdi vse bolj negotova in čigar resnični vojaški in politični porazi so še sledi. Resnična zmaga bo pripadala tistim, ki stojijo na pravi strani zgodovine, tistim, ki se borijo proti nacionalnemu in imperialističnemu zatiranju, tistim, ki so s streljanjem naznanili začetek nove dobe.